Praktikumi

V prvih treh letih šolanja imajo dijaki praktikume, ki jih opravljajo na terenu.

V 1. letniku dijaki dva tedna preživijo ob opravljanju kmečkih in poljskih del. Vrsto let so dijaki v dvojicah odhajali na različne ekološke kmetije po Sloveniji. Pred tremi leti pa je celoten razred prvič preživel deset dni na šolski njivi na ljubljanskem Barju. Tudi letos bodo dijaki 1. letnika ta praktikum opravljali na šolski njivi, občasno pa bodo na njivo odhajajo že med šolskim letom. Za to spremembo smo se odločili, ker opažamo, da se danes dijaki težje privajajo novim socialnim okoljem, ki od njih zahtevajo samostojnost in odgovornost, in potrebujejo več usmerjanja in možnosti za hitrejšo povratno informacijo in izmenjavo mnenj. Ob skupnem delu se dijaki med seboj tudi tesneje povežejo in krepijo razredno skupnost, hkrati pa imamo možnost dijake seznanjati tudi z osnovami biodinamičnega kmetijstva.

V 2. letniku se dijaki srečajo z geodetskimi merjenji. Razdeljeni v skupine opravljajo geodetske meritve, se seznanijo s teoretičnimi osnovami merjenj in naredijo natančen zemljevid izbranega področja. Med taborjenjem se odvijajo razne športne igre, dijaki morajo pomagati tudi pri pripravljanju obrokov in urejanju tabora.

V 3. letniku je na vrsti socialni praktikum. Dijaki ga opravljajo v različnih socialnih ustanovah, kot so vrtci, šole, domovi za ostarele, vzgojni zavodi, bolnišnice in druge podobne ustanove, kjer dva tedna preživijo pri delu z varovanci teh ustanov. Dijaki lahko socialni praktikum opravljajo tudi v socialnih ustanovah v tujini, ki so povezane z waldorfskim gibanjem.

 

Gledališke igre

Vsak razred pripravi v štirih letih šolanja dve gledališki predstavi. Posebno zaključna predstava 4. letnika je velik dogodek za vso šolo in lepo slovo dijakov od šole. Priprave na uprizoritve vodijo profesionalni režiserji, v delo pa so vključeni vsi dijaki razreda.

V petnajstih letih, odkar deluje waldorfska gimnazija, smo uprizarjali predvsem klasična dela dramatike – med drugim W. Shakespeara, Gogolja, E. Rostanda, T. Wilderja, B. Nušića in A. Millerja. Nova telovadnica, ki je pravzaprav večnamenska dvorana, pa omogoča boljše možnosti za uprizarjanje in dober pogled na oder.

 

Srednješolski pevski zbor

Vsi srednješolci so združeni v srednješolskem zboru. Skupnemu petju je namenjena ena ura na teden. Zbor se predstavi na vsakoletni srednješolski prireditvi in še ob kakšni drugi priložnosti. Skoraj vsako leto na šoli gostuje srednješolski zbor waldorfske šole iz tujine.

 

Zaključna projektna naloga 4. letnika

Velik izziv za dijake zaključnega letnika je samostojna projektna naloga, ki jo dijak začne pripravljati že v 3. letniku, rezultate svojega dela pa prikaže na javni predstavitvi v 4. letniku. Temo projektne naloge si dijak lahko izbere samostojno, s svojim delom pa mora dokazati, da je sposoben razširjati svoje znanje in ga praktično uporabiti, zato menimo, da je delo na projektni nalogi »waldorfska matura«.

Projektna naloga je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. Pri izdelavi projektne naloge dijaku pomagata mentorja. Enega mentorja si dijak izbere med učitelji, drugi mentor pa je zunanji strokovnjak za temo, ki jo dijak predstavlja v svoji projektni nalogi.

Vsakih nekaj let se dijaki 2., 3. in 4. letnika odpravijo tudi na ogled predstavitve projektnih nalog na waldorfsko šolo v tujino, kar predstavlja pomembno spodbudo za njihovo delo. Marsikatera ideja za lasten projekt vznikne prav na tem obisku.

 

Športni dnevi

Tako kot druge srednje šole ima tudi naša med šolskim letom štiri športne dneve. Poleg drsanja, smučanja, deskanja na snegu, teka na smučeh in drugih zimskih dogodivščin nas jeseni in spomladi rado zanese v hribe, nekatere tudi do Triglava.

 

Šole v naravi

Bogat program šol v naravi je močna plat waldorfske osnovne šole, zato s temi aktivnostmi nadaljujemo tudi na srednješolski stopnji. Šole v naravi omogočajo dijakom srečanje z izzivi narave, njimi samimi in sošolci, seveda pa so povezane tudi z učnimi temami, ki jih dijaki obravnavajo pri pouku.

Že kmalu po začetku šolskega leta v 1. letniku dijaki odidejo na štiridnevni spoznavni tabor. V ta namen prehodijo pot od Slavnika do Ankarana, se vmes preskusijo v plezanju, spoznavajo lepote pokrajine kraškega roba in se nazadnje okopajo v slovenskem morju.

Šola v naravi v 2. letniku popelje dijake po poteh soške fronte. To učno snov obravnavajo pri urah zgodovine in književnosti. Pot se začenja v Bohinju, od koder vodi nekdanja vojaška oskrbovalna pot do Komne. Dijaki nato pot nadaljujejo do Krna, Krnskega jezera, Lepene … Šola v naravi se zaključi v Kobaridu, kjer si za konec ogledamo še znameniti muzej o soški fronti.

V 3. letniku se v okviru šol v naravi dijaki spoznajo še z eno dejavnostjo, s katero se drugače večina od njih verjetno ne bi srečala, to je s turno smuko, ki običajno poteka konec marca na Komni. Takrat dijake vsako leto prevzamejo lepote zimske gorske pokrajine.

 

Ekskurzije

Ekskurzije so pomembna poživitev in dopolnitev šolskega dela, saj pripomorejo k temu, da si dijaki snov bolje zapomnijo. Vsebina ekskurzij je vedno prepletena s snovjo različnih predmetov. Šola organizira eno- ali večdnevne strokovne ekskurzije doma in v tujini, najdaljša pa je umetnostno-zgodovinska ekskurzija na začetku 4. letnika, ki traja približno tri tedne.

Dijaki 1. letnika gredo spomladi na tridnevno umetnostno-zgodovinsko ekskurzijo v Firence. Na tej ekskurziji lahko obiščejo tudi nekatere druge kraje, npr. Piso, Carraro ali San Giminiano. Osrednja tema te ekskurzije je srečanje z vrhunci renesančne umetnosti ter spoznavanje pomena tedanjega odnosa do človeka in sveta za današnji čas.

Ekskurzija v 2. letniku je bolj naravoslovno obarvana. Na poti do Münchna si dijaki ogledajo jez in hidroelektrarno Maltatal, posebne pozornosti pa je deležen tehnični muzej. V Münchnu si ogledajo tudi Pinakoteko, v njegovi neposredni bližini pa tudi koncentracijsko taborišče Dachau. Ob vrnitvi se ustavijo tudi v Salzburgu.

V 3. letniku dijaki obiščejo Dunaj. Na tej ekskurziji spoznajo to evropsko prestolnico predvsem z vidika razvoja glasbene umetnosti. Obiščejo operno predstavo v Dunajski državni operi. Z Dunaja lahko nato pot nadaljujejo tudi v Budimpešto, kjer si ogledajo to drugo prestolnico nekdanje avstro-ogrske monarhije.

Že teden dni pred začetkom pouka v 4. letniku se dijaki odpravijo na skoraj tritedensko umetnostno-zgodovinsko ekskurzijo. Pot jih vodi prek Švice, kjer obiščejo Dornach, v Francijo, kjer šest dni namenijo ogledu pariških znamenitosti, pa v Španijo (Baskijo, Katalonijo), Provanso in severno Italijo …

Ekskurzije so poleg ogledov znamenitosti in širjenja obzorja dijakov na mnogih področjih tudi priložnost za navezovanje stikov s tujimi waldorfskimi šolami in njihovimi dijaki, saj pogosto prenočujemo prav na waldorfskih šolah in se lahko za del dneva tudi priključijo njihovemu pouku.