SIMPOZIJ »VEČ STIKA, MANJ KLIKA« – LJUBLJANA
16– 18. 10. 2025
Mednarodni simpozij »Več stika, manj klika« je bil organiziran z namenom spodbuditi širši strokovni dialog o duševnem zdravju otrok in mladostnikov, ter o vplivu digitalnih medijev na njihovo celostno zdravje in razvoj. Dogodek je hkrati predstavljal zaključek projekta CBC4YOUTH v okviru programa Interreg Slovenija–Avstrija, ki ga vodi Waldorfska šola Ljubljana v partnerstvu s CSD Gorenjska, Liegl&Maric in Waldorfsko šolo Celovec.
Temeljni cilji simpozija so bili, nagovoriti udeležence o tem, kako se soočati z izzivi sodobnega časa in prihodnosti, ter kako z razumevanjem razvoja otroka okrepiti svoje kompetence pri delu z otroki in mladostniki.
Simpozij je obiskalo 260 udeležencev iz različnih organizacij. Med njimi so bili učitelji, svetovalni in socialni delavci, študenti pedagoških smeri ter drugi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem otrok in mladostnikov. Na dogodek so bili povabljeni tudi predstavniki šolske politike iz Slovenije in Avstrije.
Predavanja so potekala v Zlati predavalnici Pravne fakultete v Ljubljani. Dogodek se je začel v četrtek, 16.10. ob 15h in se nadaljeval vse do sobote, 18.10. do 17h.
Vsak dan se je začel s kreativnim uvodom, dopolnjevali pa so ga kratki odmori ter priložnosti za mreženje in razpravo. Skupno trajanje predavanj in delavnic z aktivno udeležbo je bilo 16 pedagoških ur.
Predavanja in predavatelji
Program je obsegal predavanja o inovativnih pedagoških metodah, odnosu med tehnologijo in duševnim zdravjem, pripovedništvu kot orodju za razvoj mladih, družinskih in družbenih dejavnikih tveganja ter o kritičnih pogledih na medicinski model pri obravnavi mladostnikov.
Prof. David Brierley
je ustanovitelj platforme »Poesis« za kreativnost v vzgoji in vzgojo za »odpornost«, gostujoči predavatelj na pedagoških fakultetah širom Evrope (Finska, Norveška, Švedska, Latvija, Hrvaška, Slovenija, Italija, Češka republika, Madžarska, Bosna in Hercegovina). Je avtor številnih knjig s področja vzgoje, mnoge so prevedene v slovenski jezik.
Na simpoziju je predstavil inovativne pedagoške metode za podporo duševnemu zdravju otrok in mladostnikov.
Radivoje Pribaković Brinovec, dr. med.
je zdravnik, specialist javnega zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Trenutno je predstojnik Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja ter namestnik strokovnega direktorja NIJZ. Je vodja državnega programa za integrirano preventivo kroničnih bolezni, programa Skupaj za zdravje. Pri svojem delu se osredotoča na razvoj primarnega zdravstvenega varstva, krepitev zmogljivosti za preprečevanje kroničnih bolezni, izvajanje skupnostnega pristopa in krepitev zdravstvene pismenosti.
V okviru simpozija je predaval o krepitvi duševnega zdravja otrok in mladostnikov.
- Klemen Lah
je profesor na Filozofski fakulteti, slovenski literarni zgodovinar, nekdanji specializant gestalt psihoterapije in dolgoletni učitelj, ki je zaposlen na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik (FF Ljubljana) in poučuje na Filozofskih fakultetah v Zadru in Reki. Svoje strokovne izkušnje in znanje prenaša na učitelje in študente tako na predavanjih in seminarjih v Sloveniji kot na gostujočih predavanjih na tujih univerzah (Gradec, Brno, Bukarešta, Zagreb, Beograd, Tubingen …). Je soavtor več leksikonov, številnih beril in drugih strokovnih gradiv za šolo. Njegova predavanja se osredotočajo na pripovedništvo, psihološko in sociološko analizo literarnih del, spodbujanje branja ter krepitev duševnega zdravja v šolah.
Na simpoziju je predstavil pripovedovanje kot most med preteklostjo in prihodnostjo.
Prof. Godi Keller
je eden od vodij uspešnega projekta na področju dela z ljudmi, ki so pristali na robu družbe na Norveškem, predavatelj za učitelje, starše, dijake in otroke širom Evrope, pisatelj, pripovedovalec zgodb. Je tudi vodja izjemno uspešne »Šole za starše«, ki je bila izvedena v mnogih mestih tudi v Sloveniji ter mentor številnih šol in učiteljev na Norveškem, v Sloveniji, Češki republiki, Latviji, Hrvaški, Srbiji.
Njegovo predavanje je bilo usmerjeno v razmislek o tem, kdo v resnici potrebuje podporo duševnega zdravja – otroci ali njihovo okolje.
Univ.-Prof. Dr. med. Miran Možina
je psihiater, sistemski psihoterapevt, učni terapevt in supervizor, direktor SFU Ljubljana. Je vodja Ambulante POM za psihoterapijo otrok in mladostnikov (POM), kjer nudijo psihoterapevtsko in socialno varstveno pomoč in podporo otrokom in mladostnikom v stiski. Pomemben cilj ambulante je sodelovanje s starši in z vsemi ljudmi, ki z otroki in mladostniki živijo in delajo, da bi skupaj soustvarili rešitve in spremenili obremenilne stresne situacije.
V svojem predavanju je predstavil je stranpoti biomedicinskega bolezenskega pristopa k duševnemu zdravju mladih.
Univ. Prof. dr. med. David Martin
je svetovno priznan antropozofski zdravnik, predavatelj in raziskovalec na univerzi v Wittnu. Je pediater, pediatrični hematolog in onkolog, diabetolog, endokrinolog, nevro-oftalmolog. Objavil je številne znanstvene publikacije s področja pediatrične endokrinologije, pediatrične diabetologije, pediatrične imunologije, pediatrične onkologije, otroške psihologije in otrokovega razvoja, antropozofske in integrativne medicine. Vodi zanimiv in aktualen projekt »Mediafasting« (www.mediafasting.org), znotraj katerega preučuje vpliv odsotnosti uporabe pametnih naprav na psihofizično zdravje otrok in odraslih.
Njegovo predavanje je bilo usmerjeno v medije in duševno zdravje otrok in mladostnikov.
Delavnice
Program je udeležencem omogočil izbor med širokim naborom izkustvenih ustvarjalnih, gibalnih, pedagoških in terapevtskih delavnic. Namen delavnic je bil okrepiti praktične kompetence strokovnih delavcev, razviti občutljivost za otrokov razvoj in ponuditi konkretne metode, ki jih je mogoče prenesti v vzgojno-izobraževalno prakso.
Ustvarjalne in likovne delavnice
Polstenje manjših izdelkov (Lucija Florjanc Lukan, Ajda Trobentar, Barbara Klemenčič)
Udeleženci so spoznali tehniko mokrega polstenja ter izdelali preprost volnen izdelek. Delavnica je razvijala potrpežljivost, ustvarjalnost in senzorično zaznavanje materiala.
Delo z glino (Liliana Benić Drobac)
Delavnica je ponujala izkustveno delo z glino, ki spodbuja domišljijo, taktilno zaznavanje in ustvarjanje oblik iz mehke mase.
Notranja slika – slikanje z različnimi mediji (Nicoline von Heyl)
Udeleženci so s kombinacijo različnih slikarskih tehnik ustvarjali vizualne zgodbe in razvijali osebni izraz skozi akvarel, gvaš, akril in pastel.
Slikanje mokro na mokro (Marjeta Privšek Štoka)
Predstavljena je bila tehnika, ki združuje umetniško izražanje in terapevtski pristop. Udeleženci so raziskovali letne čase ter možnosti povezovanja z drugimi predmeti v pouku.
Terapevtsko slikanje (Irena Valdes)
Delavnica je skozi igrive likovne tehnike spodbujala neverbalno komunikacijo, skupinsko povezanost in osnovno razumevanje likovne terapije.
Ustvarjanje z lesom (Renata Trajčeva)
Udeleženci so izdelali enostaven lesen izdelek ter spoznavali les kot naraven, prijeten in ustvarjalni material.
Sedembarvna vrvica, ki nastane s prepletanjem (Lucija Florjanc Lukan, Ajda Trobentar, Barbara Klemenčič)
Predstavljena je bila tehnika pretikanja barvnih niti, ki spodbuja koncentracijo, natančnost in ustvarjanje unikatnih izdelkov.
Gibalne in ritmične delavnice
Bothmer gibanje – Gibanje je veselje (Tinka Pelhan)
Delavnica je poudarila pomen gibanja za zdrav razvoj otrok ter ponudila ideje, kako gibanje vključiti v vsakodnevno učenje in življenje.
Vrtenje pojev in ritmični ples (Anja Bošnjak)
Delavnica je razvijala koordinacijo, prostorsko zavedanje in fluidnost gibanja z učenjem osnov vrtenja pojev in ritmičnega plesa.
Evritmija (Natalija Petrovič)
Udeleženci so spoznavali evritmijo kot umetnost gibanja, ki povezuje govor, glasbo, prostor in zavedanje telesa ter krepi koncentracijo.
Jezikovne in pripovedne delavnice
S pomočjo prstnih iger in gest do besedišča v tujem jeziku (Danijela Uratnik)
Delavnica je predstavila prstne igre, geste, pesmice in recitacije kot orodje za učenje tujega jezika na igriv, domišljijski način.
Socialno-pedagoške in razvojne delavnice
Stik z otrokom (Godi Keller)
Delavnica je obravnavala pristop k otrokom onkraj diagnoz, poudarjala gibljivost otrokovih razvojnih potreb in pomen toplega, empatičnega odnosa.
Okrepimo samozavedanje in učinkovitost (Zara Pleterski)
Udeleženci so razmišljali o vplivu misli in počutja na medosebne odnose ter iskali strategije za bolj učinkovit odziv v zahtevnih situacijah.
Do znanja preko socialnih iger (Nastja Trobentar)
Delavnica je prikazala socialne igre kot orodje za razvoj razredne skupnosti, urejanje odnosov in spodbujanje ustvarjalnega izražanja.
Poučevanje naravoslovja na waldorfski šoli (Adrijana Florjanc Sirše)
Udeleženci so skozi izkustvene poskuse spoznavali fenomenološki pristop ter pomen opazovanja, čudenja in poglobljenega zaznavanja.
Sodelovanje – sodobni izzivi (Primož Kočar)
Delavnica je raziskovala dinamiko skupinskega dela, ravnotežje med ciljem in odnosi ter pomen sodelovanja za zdravo skupnost.
Finomotorične in senzorične delavnice
Igrajmo se z vrvicami (Katyush Manakai)
Predstavljene so bile prstne igre z vrvicami, ki razvijajo fino motoriko, prostorsko predstavo, koncentracijo in igrivost.
Glasbene delavnice
Glasba v prvi triadi – kvintno vzdušje (Lena Fabbro)
Udeleženci so spoznavali pomen pentatoničnih lestvic in naravnih glasbil pri delu z najmlajšimi ter njihov vpliv na otrokov razvoj.
Evalvacija in povratni odzivi udeležencev
Po zaključku simpozija smo udeležence prosili za izpolnitev anonimnega anketnega vprašalnika. Povratni odzivi kažejo na izjemno visoko stopnjo zadovoljstva z vsemi deli programa.
Udeleženci so simpozij na splošno ocenili kot odličen in kot dogodek, ki presega običajne strokovne konference, predvsem zaradi povezovanja strokovne vsebine, izkustvenega učenja in ustvarjalnega pristopa.
Predavanja so ocenili kot vsebinsko izjemno kakovostna, navdihujoča in uporabna za njihovo nadaljnje delo. Poudarili so, da so jim predavatelji ponudili nova strokovna znanja, širši pogled na izzive sodobnega otroštva in praktične usmeritve, ki jih lahko neposredno vključijo v svoje delovno okolje.
Delavnice so udeleženci opisali kot dragoceno izkušnjo, ki jim je omogočila poglobljeno izkustveno učenje, stik z različnimi metodami in tehnikami ter priložnost za osebni in strokovni razvoj. Izpostavili so, da so bile delavnice zanimive, uporabne in dobro vodene.
Organizacijo simpozija so udeleženci ocenili kot zelo preglednega, dobro strukturiranega in izvedenega na visoki ravni. Kombinacija strokovnih vsebin, ustvarjalnih pristopov in dobre logistične podpore je bila prepoznana kot ena ključnih prednosti dogodka.
Skupna ocena udeležencev potrjuje, da je simpozij izpolnil svoj namen in pomembno prispeval k razumevanju ter krepitvi duševnega zdravja otrok in mladostnikov v širšem strokovnem prostoru.
Medijska odmevnost
Dogodek je že bil deležen objav v tiskanih in spletnih medijih (Dnevnik in Siol), dodatni prispevki pa bodo sledili v decembru. Tudi med udeleženci so bili predstavniki sedme sile, ki so na simpoziju opravili intervjuje s predavatelji. Objavljeni bodo v decembru v okviru rednih rubrik o vzgoji, izobraževanju in zdravju.
Eden vodilnih slovenskih časopisov, Dnevnik, je v tiskani in spletni izdaji objavil obširen članek z naslovom Šole brez telefonov so socialno in psihološko bolj zdrave, v katerem je izpostavil nastop prof. Davida Martina in širši kontekst vpliva digitalnih medijev na mladostnike.
Portal z izjemno visoko branostjo Siol.net je pripravil prispevek V Ljubljani mednarodni simpozij Več stika, manj klika, ki podrobno predstavlja namen dogodka, organizatorje in ključne predavatelje.
https://siol.net/novice/slovenija/v-ljubljani-mednarodni-simpozij-vec-stika-manj-klika-673684
Val 202, ki je najbolj poslušana slovenska radijska postaja in hkrati nacionalni radio, bo v začetku decembra objavil prispevek v rubriki Vroči mikrofon. V oddaji Šala za starše, bo prav tako na Valu 202 objavljen intervju s predavateljem Univ. Prof. dr. med. Davidom Martinom. Obe oddaji bosta na voljo za kasnejši ogled tudi na portalu RTV 365.
